
VRTNARSTVO
• okrasni lonci (iz PVC materiala, primerno za zunaj)
• Glinena posoda in korita
• korita za balkonsko cvetje (samozalivalni oz. z vodno rezervo)
• vrtni palčki
• solarni palčki in lučke
• vrtno orodje
• rokavice
• gnojila
• kosilnice
• motorne kosilnice
• kose, srpi
• škropilnice
• okopalniki
• motorne žage
• cevi in garniture za zalivanje
• vodni priključki
• oporniki
• ograjni sistemi (Živex)
• žice, rafija
• tkanine (zimske in letne, različnih velikosti- tudi na roli),
• PVC folije
• zaščitne mreže (proti toči, proti plevelu, za sadje, za plodovke)
• solarni odganjalci voluharja, krta
• voluharice
• list za žago lokarico


SEMENA
- semena vrtnin, stročnic, zelišč
- semena čebulnic
- semna rož
- semenski krompir
- semenska koruza
- žita (ozimna in jara)
- trave (okrasne in kmečke)
- strniščni dosevki – za zatiranje skodljivcev v tleh (krompirjeva
ogorčica)
- (Oljna Redkev, Bela Gorjušica, Facelija, Perzijska Detelja, Jara
Grašica, Ajda)


OPISI GNOJIL
ALGOPLASMIN
( rdeče morske alge)
Je naraven biostimulator na osnovi morskih alg (in mineralov iz
morskih sedimentov, v obliki zelo finega prahu. Uporabljamo ga raztopljenega
v vodi (za škropljenje ali zalivanje) ali kot prašivo. Vsebuje vsa
življensko pomembna mikrohranila, še posebej jod in selen, naravne
vitamine, aminokisline, kot tudi druge pomembne rastlinske sestavine,
ki krepijo rastline in vzpodbujajo njihovo rast. Dovoljen je tudi
v ekološki pridelavi. Pakiranje: 1 ali 5 kg.
Rastline Algo-Plasmin sprejemajo neposredno. Tako tudi njegovo delovanje
na povečanje odpornosti, vzpodbujanje rasti in krepitev korenin
sledi neposredno po aplikaciji. Preprečuje pojav glivičnih in virusnih
bolezni ter poškodbe rastlin zaradi škodljivih insektov.
Učinkovanje Algo-Plasmin-a:
• Večanje odpornosti na glivične in virusne bolezni in škodljivce,
še posebej na škrlup, pepelovko, koloradskega hrošča, bolhače; ob
pogostem škropljenju ali prašenju oblikuje pripravek enakomerno
zaščitno plast.
• Vzpodbuja in uravnava presnovne procese rastlin.
• Boljše premoščanje stresnih situacij (suša, hlad, mokrota).
• Pospešuje rast in razvoj korenin ter obnovo rastlinskih tkiv po
mehanskih poškodbah (po toči)
• Krepitev korenin.
Uporabljamo ga lahko v vseh kmetijskih segmentih: vrtnarstvu, poljedarstvu,
sadjarstvu, vinogradništvu.
Uporaba:
| način uporabe |
odmerek |
opombe |
| škropljenje |
30-40g/10 l vode |
škropilno brozgo moramo pred uporabo krepko premešati |
| prašenje |
2-3 kg/ 100 m2 |
|
Škropimo oz. prašimo na 10-14 dni. V primeru močnejšega pritiska
bolezni in škodljivcev intervale skrajšamo. Da dosežemo učinkovito
preventivo, moramo s tretiranjem začeti v zgodnjih razvojnih fazah
(oblikovanje listov).
Najbolj optimalen čas uporabe je v sončnem vremenu (direktno sončno
obsevanje), ne v dežju.
Mešanje:
Lagko ga mešamo z drugimi pripravki za škropljenje (npr. fungicidi).
Njihov odmerek lahko v tem primerek nekoliko zmanjšamo.
POMEMBNO! Za sanacijo poškodb po toči in neurjih na vinski trti
ter tudi drugih kulturah sta odlična naravna regeneracijska pripravka.
APNENI DUŠIK
APNENI DUŠIK - OKOLJU PRIJAZNO GNOJILO, KI SE UPORABLJA ZA ZATIRANJE
TALNIH BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV
Apneni dušik je najstarejše umetno dušikovo gnojilo, ki je bil narejen
že leta 1898, proizvodnja za prodajo pa poteka od leta 1909. Izdelan
je iz naravnih sestavin: apnenec, premog in zračni dušik. Zaradi
svoje značilne razgradnje uspešno zmanjša pojav številnih bolezni
vrtnin kot so: bela gniloba solate in paprike, golšavosti kapusnic,
rdeča gniloba čebule in pora, stebelna gniloba pri kumarah, venenje
pri paradižniku in fižolu, gnilobe plodov paprike idr. Pri sadnih
rastlinah pa bolezni kot so škrlup, hruševa rjava pegavost, luknjičavost
koščičarjev, jagodna koreninska gniloba, fuzarijska uvelost jagod,
malinova sušica idr. Prav tako pa pri redni uporabi zmanjšamo pojav
talnih škodljivcev (strune), semenskih plevelov, polžev in odganja
tudi voluharja.
Okolju prijazno gnojilo
Apneni dušik vsebuje 19,6 % dušika in več kot 50 % kalcija. Je okolju
prijazno gnojilo, kar pomeni, da oskrbuje tla s temi hranili na
način, da zagotavlja trajnostno rodovitnost tal. Zaradi počasnega
in enakomernega sproščanja dušika se praktično ne izpira tudi pri
močnih padavinah. Več tednov ostane v plasti tal, kjer je glavnina
koreninskega sistema rastlin. Tako je zagotovljena zdrava in ne
stresna rast rastlin, kar se kaže v njihovi odpornosti in bujnosti.
Dokazano je, da tako prehranjene rastline vsebujejo manj nitratov
v pridelku.
V gnojilu je 1/3 kalcija prostega, 2/3 pa vezanega z dušikom. Ker
se kalcij sprošča skupaj z dušikom, je njegova mobilnost po rastlini
izboljšana. Rastline hkrati z dušikom sprejemajo tudi kalcij, zaradi
tega so robustnejše in bolj odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi
visoke vsebnosti kalcija, se izboljša tudi njihova skladiščna sposobnost.
Prost in vezan kalcijev oksid, ki se sprošča iz apnenega dušika,
ohranja strukturna tla in preprečuje zakisanost tal (v kislih tleh
je razvoj določenih škodljivih mikroorganizmov povečan). Tako se
ustvarja naravno stimulativno okolje za delovanje in razvoj koristnih
mikroorganizmov, ki zatirajo oziroma omejujejo delovanje in razvoj
škodljivih organizmov.
Nasveti za pravilno uporabo apnenega dušika
Količina gnojila, ki ga bomo uporabili je odvisna od zalog hranil
v tleh in od potrebe kultivirane rastline po hranilu (glej gnojilne
norme). Za izračun potrebne količine gnojila je potrebno izmeriti
površino, ki jo želimo gnojiti. Z velikimi koraki prehodimo površino
po dolžini in po širini. Izračunano površino, 1 korak je 1 m, pomnožimo
s potrebno količino gnojila na m2.
Primer: 4 m x 5 m x 40 g/m2 = 800 g apnenega dušika.
Pravilno količino gnojila lahko odmerimo z merilnim lončkom - 100
ml apnenega dušika tehta 100 g ali z veliko žlico - ena zvrhana
velika žlica je enako približno 20 g apnenega dušika.
Pri trošenju gnojila z roko uporabljajte
gumijaste rokavice.
V primeru založnega gnojenja gnojilo enakomerno potrosimo in ga
plitvo vdelamo v tla. Z apnenim dušikom gnojimo spomladi, najmanj
2 tedna pred sejanjem rastlin, poleti pa najmanj 1 teden. Tla bi
naj bila ob trošenju rahlo vlažna (zalijemo po trošenju), da se
gnojilo hitreje razgradi in enakomerno razporedi po tleh. Nikoli
apnenega dušika ne trosimo takoj po setvi ali sajenju sadik.
Dognojevanje. Pri rastlinah, ki dovoljujejo dognojevanje,
ga trosimo šele, ko se rastline ukoreninijo. Pri dognojevanju gnojilo
enakomerno potrosimo pod rastlinami in ga ne vdelujemo v tla.
Zatiranje talnih bolezni
Pri razgradnji gnojila se tvori plin, ki je fitotoksičen ter do
neke mere deluje fungicidno, insekticidno in herbicidno. Plinasta
faza traja od 7 do 14 dni odvisno od temperature tal in količine
uporabljenega gnojila. Če se gnojilo uporablja v času klitja plevelov
pa do stadija 4. pravega lista, jih s tem ukrepom učinkovito zatremo.
V
sadovnjakih gnojenje z apnenim dušikom, v količini
40 g/m2 tik pred brstenjem sadnih dreves, vpliva na razgradnjo starega
listja s čimer odstranimo hranilno podlago za glive škrlupa in rjave
hruševe pegavosti. Poleg tega pa uniči tudi glive s čimer se zmanjša
tvorba askospor škrlupa in rjave hruševe pegavosti do 95 %.
Številne
znanstvene raziskave ter izkušnje iz pridelave zagotavljajo, da
se ob redni uporabi znatno zmanjša pojav talnih bolezni.
Že pri samo eni uporabi apnenega dušika večinoma dobimo značilno
zmanjšanje okuženosti rastlin z belo
gnilobo.
Odmerki v višini 40 g/m2 zaustavijo kalitev spor. Pri redni uporabi
apnenega dušika v celotnem kolobarju se okuženost tal lahko povsem
odpravi.
V
zadnjem času se v nasadih čebule in
pora, zaradi povišanih poletnih temperatur, začela
pojavljati rdeča gniloba čebule in pora, ki jo povzroča gliva Pyrenochaeta
terrestris (slika).
Z uporabo apnenega dušika v količini 40 g/m2 (kar zadosti potrebo
po dušiku) pred sajenjem oz. setvijo ali če dognojujemo v fazi tvorbe
čebule (ko doseže rastlina 10-15 cm višine) močno zmanjšamo pojav
bolezni.
Da izkoristimo tudi herbicidni učinek se priporoča ročno trošenje
gnojila na 10-15 cm visok sestoj.
Apneni
dušik se uspešno uporablja za zatiranje
golšavosti (Plasmodiophora brassicae) v kapusnicah
(zelje, cvetača, brokoli, ohrovt idr.)
Rezultati poskusov dokazujejo, da je ob redni uporabi apnenega
dušika mogoče pridelovanje kapusnic tudi na močno okuženih tleh.
Zatiranje škodljivcev
Izkušnje so pokazale, da voluhar, ptiči, fazani idr., vonja ki nastaja
pri razkrajanju gnojila ne marajo in
se takšnih površin izogibajo.
Strune
predstavljajo v zadnjih letih pri pridelavi krompirja in pri drugih
vrtninah vedno večji problem.
Proti strunam trenutno ne obstaja dovoljen insekticid. Uporaba apnenega
dušika v količini 50 do 60 g/m2, 8 do 10 dni pred saditvijo krompirja
značilno omeji pojav strun.
Nezavarovano,
mehko telo golih polžev,
je zelo občutljivo za poškodbe in jedke snovi.
Dokazano je, da so mladi polži in jajčeca zelo občutljivi na gnojenje
z apnenim dušikom.
Pri količini 30 g/m2 potrošenega apnenega dušika je
bilo 2 dni po trošenju živih polžev samo še 24 %, pri količini 50
g/ m2 apnenega dušika pa je bilo živih polžev le 11 %.
Apneni
dušik zagotavlja uravnovešeno in harmonično gnojenje pašnikov,
ki prepreči motnje pri preskrbi živali z mineralnimi
snovmi.
Ustvarja gosto, optimalno sestavo travinja, ki je odporno
na hojo. Uničuje jajčeca in larve zajedavcev na pašnikih,
ki jih vnašamo z uporaba hlevskega gnoja oz. so v iztrebkih živali.
Optimalni čas uporabe apnenega dušika
je spomladi, nekako v obdobju cvetenja okrasnega
grma -forzicije. V tem času se raztrosi 300 do 400 kg/ha apnenega
dušika na hektar, ki bo na travinju deloval fitosanitarno, herbicidno
in proti polžem. Dušik se bo sproščal počasi več tednov in se ne
bo izpiral. Travna brazda naj bo osušena (ne
sme se trositi po rosi!), površina tal naj bo vlažna.
Zaradi fitosanitarnega delovanja gnojila se lahko živali ponovno
spustijo na pašo po 10-14 dnevih.
Hebicidno delovanje
V času plinaste faze, ki traja od 10-14 dni po trošenju apneni dušik
dobro deluje na plitvo kaleč ali že ukoreninjen semenski plevel.
Ta učinek je omejen na vrhnjo plast tal (3-5 cm) (slika). Zaradi
tega je možno
dognojevanje le globoko ukoreninjenim rastlinam, pri katerih je
bilo dokazano, da so manj občutljive (kapusnice,
por, čebula, grah, asparagus). Da preprečimo fitotoksičnost na rastlinah,
mora biti listje suho in rastline
dobro ukoreninjene! Mnogo poskusov je pokazalo, da uporaba apnenega
dušika pogosto zadrži plevele pod
pragom t.i. ekonomske škode.

Preglednica...
|